menda skoraj vsak Slovenec pozna zgodbo o malem junaku Kekcu. Znamenita gora iz te priljubljene zgodbe je prav gotovo Vitranc. To je nekoliko nižja manjša sredogorska gmota, ki se dviga nad Kranjsko Goro in Podkorenom ter se nahaja med Gornjesavsko dolino in dolino Male Pišnice. Združena pa je na zahodu z zelo lepim razglednim vrhom Ciprnikom. Ta prelep sredogorskin svet sem obiskal proti koncu prvega zimskega obdobja sezone 2015/2016, v nedeljo 29.11. in ponedeljek 30.11.2015.
Čeprav je v drugi polovici novembra prišla zima, pa je žal že čez en teden kazalo, da bo vsega snežnega veselja kmalu konec. Zapihal je topel jugozahodni veter in predvsem v višjih legah se je ponovno otoplilo. Zato sem se odločil, da moram zadnje dneve, ko je še nekaj snega, izkoristiti za spust po snegu v naših gorah. Ker so v Gornjesavski dolini po navadi snežne razmere med najboljšimi pri nas, sem se odločil, da si poiščem nek vrh tam. Tam so sicer višje gore po severnih pobočjih težje dostopne, je pa nekaj zelo lepih nižjih vrhov. Vitranc in Ciprnik sta prav gotovo med njimi in zaradi zelo lepega razgleda na okoliške gore in meni zelo ljub kraj Rateče sem se odločil, da se povzpnem na njiju. Ker sem prvič zelo zadovoljen in sem obiskal samo Vitranc brez Ciprnika, sem se naslednji dan odločil, da grem na Vitranc še enkrat, tokrat poleg tega še na Ciprnik.
Vitranc je kratko nekaj kilometrov dolgo pogorje z najvišjim vrhom Vitranc višine 1631, po novejših podatkih tudi 1636 metrov. Njegova slemenitev je rahlo v smeri jugozahod - severovzhod, torej ni povsem vzporeden z Gornjesavsko dolino. Omejujejo ga omenjena Gornjesavska dolina na severu, dolina Male Pišnice na jugu in Planica na zahodu. Vitranc je gora skoraj v celoti porasla z gozdom, na njegovih pobočjih pa se nahajajo tudi vsa krnajskogorska smučišča, ki pa razen ene trenutno zaprte proge ne sežejo do vrha. Gozd je na vrhu grebena pretežno mešan, prevladujejo smreke, macesni in bukve. Na zahodu je pogorje Vitanca združena z vrhom Ciprnik, ki se vzpenja nad dolino Planice, nad katero pa ima delno tudi bolj skalnata pobočja. Je zelo opazen vrh iz nordijskega centra v smeri proti jugovzhodu. Visok je 1745 metrov, zato je že nad gozdno mejo in ga v vršnem delu porašča predvsem tušje. Na vrhu je fantastičen razgled na vse strani, proti severu na del Karavanke in Rateče ter del Gornjesavske doline (precej pogleda nanjo mu jemlje Vitranc), proti zahodu na Ponce nin Planico, proti jugu na Tamar, Jalovec, Mojstrovke in Prisnk, proti zahodu pa na Martuljško skupino in Vitranc, v ozadju tudi Kepo. Zelo lepo se vidijo tudi Avstrijske Alpe na severu, najbližje je Dobrč. Ciprnik ni osamljen vrh, ima še nekaj bližnjih sosedov, med njimi je najbolj znana Visoka peč. Na vzhodni strani vitranca stoji tudi manjši Mojčin dom na vitrancu, ki je odprt predvsem poleti. Ob njem je tudi večji Dom na Vitrancu. Do vrha vodi tudi enosedežnica, katere zgornja postaja je nekaj 10 metrov stran. Žal ta že vsaj 10 let ne obratuje več in čudovit strm zgornji del proge z itranca počasi zamira. Sedežnica je tako že povsem dotrajna in potrebna bi bila korenita, skoraj popolna prenova oz. postavitev nove sedežnice. Upajmo, da se to zgodi čim prej, da ta čudovit konec kranjskogorskih smučišč ponovn zaživi. Govori se, da se o tem že nekaj časa pogovarjajo, a trenutno do realizacije še ni prišlo. Kranjska gora oz. Podkoren trenutno gosti veleslalom in slalom za svetovni pokal, z vrha Vitranca pa bi lahko izpeljali spektakularen supervelesalom. Do koče vodi planinska ob zgornjem delu smučišča in enosedežnici, do vrha smučišča pa se da povzpeti po smučišču, obstaja pa tudi nekaj gozdnih poti, ki se zgoraj ali pa pr vrhu priključijo. Od koče potem pot vodi tudi po grebenu proti Ciprniku. Na Cirpnik pa pripelje tudi pot iz Planice.
Oba dneva, ki sem jih preživel na Vitrancu sta bila sončna, predvsem v nedeljo je bilo nekaj rahle oz. prosojne oblačnosti, v ponedeljek pa je bilo sprva skoraj povsem čisto in jasno, kasneje pa je tudi nastalo nekaj prosojne oblačnosti, vendar manj kot v nedeljo. Že v nedeljo je bilo na višini malo nad 1500 m nekoliko topleje kot v prejšnjem tednu, ko sem objavljal prve zimske utrinke s Šmohorskega hribovja in pohorja. Ni bilo več nekaj stopinj po ničlo, ampak ravno okoli ničle. Največja temperaturna sprememba je prišla ravno iz nedelje v ponedeljek, saj je zapihal jugozahodni veter in je bilo v ponedeljek kar okoli 10 stopinj topleje, torej je bilo na Vitrancu okoli 10 stopinj celzija. Tako je bilo v nedeljo prav prijetno zimsko vzdušje, tudi v poonedeljek pa te je sonce napolnilonz energijo in je bil prav lep sončen topel zimski dan. V nedeljo je bilona drevesih sem in tja še nekaj snega, v ponedeljek pa je ta izginil. Snežna površina oz. sneg je bil v nedeljo še suh, v ponedeljek pa v zgornjem delu pobočja in na vrhu že ojužen, spodaj pa še precej suh. Obakrat sem se na vrh povzpel po Podkorenskem smučišču, po progi vzporedni s tisto za svetovni pokal. Ker je novembra na tem območju v dolini zapadlo le dobrih 15 cm snega (zgoraj sicer ocenjujem na dobrih 30 do 35), je bilo snega seveda premalo za odprtje smučišča, zato z vpenjanjem po progi ni bil problema. Smučišče je tudi še sedaj odprto le na kranjskogorski strani, pa še to ne vse proge. Se pa že od konca novembra ob ugodnih razmerah na podkorenski strmini počasi izdeluje umetni sneg, te pa so pogosteje v spodnjem delu. Sneg je bil obakrat zelo fin za spust, tudi na shojenem na poti ga je ostalo dovolj, da sem se lahko ves čas če je šlo drsajoče spuščal, tudi vzpon pa ni bil težak. Tudi na smučišču snega ni bilo preveč, malo je bilo tudi shojeno, na kupih pa je bil sneg utrjen. Shojeno je bio tudi po vrhu grebena, nekoliko manj, a ravno prav. Bolj shojena je bila pot ponovno proti vrhu Ciprnika, saj dosti ljudi pristopa tudi s Planice.
Spodaj prilagam fotograske utrinke teh dveh dni na Vitrancu in Ciprniku:
Nedeljsko jutro v Podkorenu. Na Zgornji sliki pogled na Ponce za vznožjem Vitranca, na srednji pogled na zahod proti Zelencem, na spodnji pa na Votranc in podkorensko smučišče.
Na vrhu vitranca v nedeljo. Takrat sem se najprej povzpel do vrha in šele ob vrnitv z vrha fotografiral še pri koči. Na zgornji sliki najvišji del vrha. Na deblu bukve na sredi je tudi lesena tabla, ki označuje vrh Vitranca. Spodnja slika lepa kulisa z Martuljško skupino v ozadju.
Odprt del vršnega pobočja, kjer se nahajata Mojčin dom, Dom na Vitrancu in neaktiven vrh kranjskogorskega smučišča. Na zgornji sliki pogled izpod zgornje postaje enosedežnice proti obema domoma, mojčin dom skrit za drevesom, na spodnjin sliki pa pogled izpred Doma na Vitrancu proti zgornji postaji enosedežnice.
Mojčin dom na Vitrancu.
Pogled z območja obeh domov in vrha smučišča proti severu na Gornjesavsko dolino, Korensko sedlo in Dobrč v ozadju.
Pogled z druge strani Doma na Vitrancu proti zahodu, v ozadju tudi Kepa.
Pogled izpred Doma na Vitrancu na Martuljško gorsko skupino.
Ponedeljkovo jutro v Podkorenu. Na prvi sliki Vitranc, na tretji pogled proti zahodu in na četrti na Ponce. Na drugi sliki pa sam Podkoren.
Ponedeljkovi utrinki z vrha grebena Vitranca pri obeh domovih. Na prvi sliki Mojčin dom tokrat z druge strani, na drugi pogled proti zgornji postaji enosedežnice izpred Doma na Vitrancu, na tretji pa pogled na oba domova izpred vrha enosedežnice.
Ponedeljkovi razgledi izpred obeh domov na Vitrancu. Na prvi sliki pogeld na Grnjesavsko dolino in zahodni konec Karavank, na drugi pogled proti zahodu, na tretji pogled na Martuljško gorkso skupino, na četrti pa na Prisank levo in Mojstrovke desno. Vršič je tam pogledom skrit.
Zgornja postaja enosedežnice (prvi dve sliki spodaj).
Greben vitranca od doma proti vrhu vitranca s pogledom nazaj (spodnja slika zgoraj).
Ponedeljkovi utrinki z vrha Vitranca. Zgornja slika podobna nedeljski z Martuljško gorsko skupino v ozadju.
Zahodni del grebena Vitranca na poti proti Ciprniku s pogledom nazaj.
Na začetku vršnega vzpona na Ciprnik se takole odpre pogled na Rateče, ki še nakazuje prihajajoče fantastične razglede s Ciprnika.
Kratke lesene stopnice na poti na začetku zaključnega vzpona na Ciprnik.
Začetek zaključnega vzpona na Ciprnik s pogledom nazaj.
Pogled na Martuljško gorsko skupino med zaključnim vzponom na Ciprnik.
Zadnji metri vzpona na Ciprnik (vrh v ozadju na zgornji sliki).
Vrh Ciprnika.
Fantastični razgledi s Ciprnika na dpodnjih slikah. Na prvi sliki pogled na Rateče in Planico, na drugi na Vitranc in Karavanke v ozadju, na tretji na Martuljško gorsko skupino, na četrti na Mojstrovke, Jalovec in Tamar ter na peti pogled na Visoko peč (sosedo Ciprnika) v ospredju in Ponce v ozadju.
V teh dneh mi sta mi torej Vitanc in Ciprnik postregla z res lepimi trenutki. Užival sem v gorski naravi, zgoraj je bil re pravi mir. Tako sem se lahko dodobra sprotil in napolnil z eneregijo, v spustu z vrha pa se še pomeril z uro in dal vse atome moči od sebe. Včasih je bil Vitranc zaradi obratujoče enosedežnice, ki je obratovala tudi poleti, zelo obiskan, danes nekoliko manj. je pa ohranil svojo lepoto in skrivnostnost. Zato upajmo da smučarija na vrhu ponovno zaživi, hkrati pa se narava ohrani v vsej svoji lepoti in skrivnostnosti.
Do prihodnjič, Aljaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar