poslovil se je november in prišel december. Sedaj se čisto zares začenja zima, temperature so njej primerne, žal pa snega ni od nikoder. Smo pa lahko zadovoljni s tem, kar nam je letos ponudil november, čeprav bi lahko bil kak deževen dan manj in kak sončen več. Tudi sam sem novembra doživel kar nekaj čudovitih že zimskih dni v gorah, tokrat pa objavljam meni najlepšega na srednjem vrhu. Eno prekrasno zimsko idilo tam sem že objavil, a ta dan je bil morda še lepši.
Bilo je v prvi polovici novembra, tisti teden, ko je v gorah dvakrat snežilo, najprej v ponedeljek in nato še v petek. Takrat sem objavil več utrinkov od sobote naprej in enega od torka na srednjem vrhu. Že tistemu prvemu sneženju pa je vsaj v gorah sledil zares prekrasen, čist in sončen dan. Veter še ni odpihnil snega z dreves, tudi hladno je bilo, tako da je bila idila zares popolna. Na srednjem vrhu jo je dopolnila še lega vršne planote nad plastjo oblakov nižje. Pri svežih cca. 20 cm suhega snega je bil to odličen dan za začetek zime. tudi ptičji svet se je prebudil, bilo je slišati kar nekaj komatarjev in krivokljunov na planoti, malo manj ob vzponu skozi oblake, vseeno pa je bilo nekaj sinic in kosov. Ponovno je bilo opaziti tudi nekaj sledov gamsov, tokrat so se pojavile v dolinici, sledil pa sem jim do sredine redkega smrekovega gozda, ko so se nadaljevale po pobočju navzgor, pot pa ga tam preči. Tudi gamsi včasih ubirajo svojo pot ravno tam, kjer je tudi planinska pot, saj jim je le-ta verjetno dokaj udobna. Zato se včasih zgodi, da tudi sam hodim kar malo po sledeh, ker so le-te na poti. Takrat se včasih pošalim: "Upam da ne bo kak naravoslovec, ljubitelj gamsov ali lovec jezen, ko jim bo hotel slediti, pa bodo sledi mestoma že pohojene." Tako je bilo tudi tokrat, se pa ne takih lokacijah zelo redko pojavi kaka taka oseba, kamor bi lahko uvrstil tudi sebe. A tokrat nisem prišel opazovat gamse, je pa tudi razumljivo, da bodo sledi na planinski poti slej ko prej pohojene.
Naj še na kratko strnem, kako sem doživel omenjeni dan:
V kotlini je bilo zjutraj še pretežno oblačno vreme, oblačnost se je le počasi začela trgati. A po napovedi in s pomočjo spletnih kamer z gora sem pričakoval zares prekrasen dan na Srednjem vrhu. Vzpenjal sem se še med oblaki, a že pred prihodom v smrekov gozd se je začelo kazati sonce, v samem gozdu pa se je dokončno pokazalo. Tako me je ob prihodu v dolinico čakal en imeniten sončni, zimski in zasnežen pozdrav. Tudi temperatura je bila prava, tako da je bil užitek zares popoln.
Tudi v nadaljnjih nekaj metrih poti še po dolinici so se zasnežene smreke čudovite bleščale v soncu in kristalni modrini jasnega neba.
Prihod na planino nad pastirsko kočo. Ta dan je bil tam še posebej lep, saj je tam sneg v okolici pogosto spihan, tokrat pa je bilo tudi tam še povsem sveže. Vseeno pa je bilo malo spihano po samem pašniku.
Ko_sem se začel vzpenjati skozi redek smrekov gozd so se mi odpirali vse lepši pogledi navzdol na plast oblakov, ki je v nižjih plasteh ostala po padavinah. Zasnežene smreke spredaj in čisto jasno nebo nad oblaki v ozadju so podlaga za res fantastične utrinke.
Eni najlepših utrinkov kot vedno po pobočju navzgor med vzpenjanjem skozi redek smrekov gozd.
Prihod na odprt rušnat svet, tokrat v prekrasni belini. Prav posebej je to čarobno takole na začetku zime, ko rušje še ni pod snegom, a se vidi še celoti rušnat svet pobeljen z nekaj malega svežega snega. V zgornjem delu poti, ko le-ta preči pobočje, idilo še začini osamljen macesen, kot je to na sredi tretje slike.
Pogledi z odprtega rušnatega sveta po pobočju navzdol in morje oblakov spodaj. To ni tista prava nizka oblačnost suhega vremena, kar je vidno po tem, da oblačna plast ni dokaj enotna, ampak precej razgibana. Kdor je pozoren, lahko na tej sliki opazi že tudi, kako se oblaki že trgajo, ob tem pa ob pobočju gora sem in tja kak zaide nekoliko višje.
Prekrasni pogledi po pobočju navzgor na odprtem na zasneženo rušje, posamezne smreke in temno modro nebo na obzorju.
Prihod na vršni greben in pogled na vrh z vzhodne strani. Na vrhu je sneg skoraj vedno vsaj malo napihan, tudi tokrat je bilo prav tako nekaj malega vetra.
Pogled proti Kočni, Grintovcu in Kalškemu Grebenu ob prihodu na vršni greben, tudi na severni strani je bilo v nižjih plasteh okoli gora še precej oblakov.
Prihod na vrh. V ozadju v smeri proti vzhodu obzorje lepo krasita še Kalški Greben levo in oblaki spodaj desno.
Razgledi z vrha. Prva slika pogled proti Kalškemu Grebenu in Krvavcu, druga proti Jezerskem, tretja pa proti Košuti. tudi okoliške gore so bile krasno sveže zasnežene, jih je pa prav tako obdajalo še nekaj oblakov.
Fantastičen pogled z vrha proti zahodu na Storžič in Mali Grintovec spredaj.
Eden najlepših pogledov na oblake v nižjih plasteh z vrha.
Vrh z zahodne strani, v teh kratkih dnevih je severno pobočje pogosto v senci, kar je še neka dodana vrednost dvojnosti tega pogleda.
Pogledi izpred sosednjega vršiča pobočju navzdol in na oblačno plast nižje.
Fantastična zimska idila sosednjem vršiču med rušjem in posameznimi smrekami, pogledi proti zahodu. Večkrat tudi Razen tik ob vršiču kjer je skrit, poglede krasi Storžič v ozadju:
Fantastični pogledi izpred sosednjega vršiča proti vzhodu, na drugi sliki na vršni greben, na ostali pa tudi proti vrhu ter rušnat svet s posameznimi smrekami na njegovih pobočjih.
Še nekaj utrinkov ob poti pred sosednjim vršičem na prvi sliki ter čudovit pogled na manjšo grapo pod njim in vrhom na drugi sliki.
Omenjeni dan torej prav gotovo lahko tekmuje za naziv najlepšega v letošnjem novembru in sem ga res v polni meri izkoristil. Nekoliko nejevoljno sem se dokaj kmalu spustil nazaj med oblake v kotlino, a tudi ko je treba z vzponom opraviti malce bolj hitro, lahko še vedno doživimo ogromno lepih utrinkov, česar sem bil ta dan deležen tudi sam. Tako je bil ta dan bil zame popoln.
Čeprav je v teh dneh sneg le v visokogorju in prevladuje suha zima, pa je nekaj centimetrov snega vendarle padlo v začetku minulega tedna predvsem v Julijcih. To sem seveda izkoristil z dvakratnim obiskom Pokljuke in Viševnika v minulem tednu, med katerima je bil torek še posebej lep. To in obisk Golega vrha na Jezerskem prav tako v začetku minulega tedna bosta moji naslednji objavi.
Do prihodnjič, Aljaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar