po ohladitvi z nekaj dežja in snega v višjih legah je sledil sončen dan z zelo čistim ozračjem. Tako je bilo v sredo krasno jesensko vreme. Bilo je precej jasno, le okoli gora in na vzhodu je ostalo še nekaj oblakov, ki so čez dan postopno razpadli. Ponekod po nižinah je bilo dopoldne megleno. Na tak dan so razgledi res prekrasni, v teh dneh pa vstopamo že tudi v vrhunec jeseni. Krošnje dreves postajajo vse bolj pisano, saj listi izgubljajo zeleno barvo, ker namesto klorofila začenjajo prevladovati druga barvila. V sredo so bile po gozdovih pisani predvsem zgornji in zunanji deli krošenj, ki se jim barva spremeni najprej, znotraj in spodaj pa so listi še precej zeleni, tako da je znotraj gozd še precej zelen. Kmalu se bodo barve krošenj od zunaj še bolj izrazito spreminjale v rjave, rdeče, rumene in oranžne odtenke, druge barve pa bodo začeli dobivati tudi listi znotraj, na na koncu pa bodo listi pisano obarvani tudi znotraj, na zunaj pa vse bolj rjavi. Takšen potek se vedno odvije v oktobru, pogosto v manj kot enem mesecu.
Tokrat sem v sredo dopoldne naredil trening na rolkah kot pripravo na tek na smučeh pozimi. Zjutraj je bilo precej jasno, v kotlini pa je bila megla. Vendar se je kasneje nekoliko dvignila, tako da sem jo imel tudi doma. Odločil sem se da se na trening odpravim čim prej in "pobegnem" iz megle. Opravil sem klasičen krajši trening na rolkah doma. Začnem v Pševem in se odpravi proti Planici. Tako imam sprva nekaj klanca, nato razgiban teren in na koncu še en klanec do cerkve na Planici, kjer se na koncu klanec postavi kar precej po koncu. Nato se peš odpravim nazaj (saj se z rolkami ne da iti po klancu navzdol, ker nimajo zavor) in malo pred koncem klanca spet nadaljujem nazaj do Javornika in se nato vzpnem še na Jošt, kjer me za konec čaka še en strm klanec. Opravil sem malo hitrejši trening tako da sem se najprej ogrel, nato tempo stopnjeval in predvsem poskušal obakrat čim hitreje v klanec. Tokrat je bil trening v tej jesenski idili pravi užitek. Meja megle se je postavila na približno 650 metrov. Tako je bilo v Pševem še megleno, ob prihodu do kamnoloma na koncu vasi pa se je pokazalo sonce. Raven del od tam do Čepulj je bil ravno na megleni meji, tako da je bilo sončno, megla pa je občasno ukradla kak sončni žarek. Proti Bukovščici in Selški dolini se je takrat megla ravno razkadila, a je bila zjutraj tam višje. Od Čepulj proti Planici je bil greben prav tako na robu Megle, ko pa sem spet začel v klanec sem se dvignil nad meglo. Na vrhu je bilo nato precej toplo in kar precej sem se potil. Vendar sem obdržal vsa oblačila, saj je bilo na obrobju megle znatno hladneje. Po prihodu na vrh sem se hitro odpravil proti Joštu. Še vedno je bila situacija zanimiva. proti Čepuljam je bilo na vzhodu megleno, na zahodu pa čisto.
Ob prihodu na Jošt pa sem s treningom zaključil in se malo bolj resno posvetil razgledom in jesenski idili. Bilo je res čudovito s čistimi razgledi, bili pa so tudi prekrasni pogledi na pisano jesensko in zasnežene gore, okoli katerih so še malce plesali oblaki. Postalo je precej toplo. Temperatura niti ni bila pretirano visoka, na vrhu čez dan je prišla do kakih 10°C, a je bil občutek po hladnejših oblačnih dnevih zelo prijeten. Imel sem tudi lep pogled nad meglo, ki se je usedla na Ljubljansko kotlino. Tokrat je segla kar do kakih 650 m visoko, pomaknila se je tudi na pobočja Šmohorskega hribovja ob robu kotline in je segala kar precej proti zahodu, le povsem zahodni konec od Radovljice do Bleda in Jesenic je bil deležen sončnih žarkov. Na vrhu sem se tudi raztegnil, tako da sem nekaj časa ostal a vrhu in pred vrnitvijo domov sem lahko opazoval, kako se je megla proti zahodu in ob Šmohorskem hribovju že razkadila, ostala je le še nad osrednjim in južnim delom kotline, kjer se je razkadila dokončno šele malo pred poldnevom (torej med 12. in 13. uro, ne pozabimo da je ob poletnem času poldne ob 13-ih!). Ker je bil lep dan, sem se domov sprehodil kar po cesti proti Javorniku ter mimo travnikov pod glavno cesto proti Pševem (tam je nekaj posameznih vikendov in hiš). Tokrat fotoaparat nisem imel s sabo, zato sem vse slike posnel s svojim telefonom Samsung S5610. Slike so sicer slabše kvalitete, vendar so ob sončnem vremenu vseeno vse barve lepo zajete in tudi lepo prikažejo vse lepote obzorja.
Pa si poglejmo, kaki razgledi in pogledi so me ta dan spremljali v tej jesenski idili:
Pogled proti zasneženim Kamniškim Alpam in nad megleno Ljubljansko kotlino pred njimi. Prva slika posneta ob prihodu na vrh, druga pred odhodom nazaj. Oblaki nad tem delom gora so sprva razpadali, nato pa je spet nastalo nekaj novih manjših.
Pogled izpred cerkve proti jugu na vzhodni rob Šmohorskega hribovja in zahodni del Sorškega polja. V ozadju Lubnik in Polhograjsko hribovje. Prva slika ob prihodu na vrh, ko je megla segala še na pobočja hribovja, druga slika pred odhodom, ko se je tam že razkadila, prekrivala pa je še kotlino.
Pogled z vrha na megleno Sorško polje in južni del Ljubljanske kotline pred odhodom, ko se je megla že razkadila nad vznožjem in pobočjem hribovja, ne pa še nad samo kotlino.
Pogled izpred koče proti na Škofjeloško hribovje, v ozadju na sredini Stari vrh in Blegoš. Prva slika ob prihodu na vrh, druga pred odhodom. Nad temi hribi je bilo zjutraj skoraj povsem jasno, nekaj več oblakov pa se je nabralo čez dan.
Pogled izpod koče proti zahodu z Jelovico in Ratitovcem v ozadju. Prva slika posneta ob prihodu, druga pred odhodom. Na prvi sliki vidno, kako je megla še segala nad Besnico in severna pobočja Šmohorskega hribovja (na levem robu vrh Mohorja), kasneje se je tam razkadila.
Pogled na Škofjeloško hribovje izpod vrha ob prihodu na vrh. Na sredi v ozadju Stari vrh in Blegoš, desno Špičasti hrib, levo Planica.
Pogled izpod vrha na travnike pod vrhom, Planico in Lubnik v ozadju. Prva slika posneta ob prihodu, druga pred odhodom. Na prvi sliki vidno še nekaj megle med Joštom in Planico, na drugi sliki le še v ozadju na jugozahodnim kotom Ljubljanske kotline, kjer sta Škofja Loka in Trata.
Pogled izpred vrha proti severozahodu na severozahodni konec Ljubljanske kotline. Prva slika posneta ob prihodu, druga z nekaj metrov stran pred odhodom. Sprva je bilo nad večjim delom tega dela kotline še megleno, kasneje se je megla razkadila.
Pogled izpred vrha proti severu na zasnežene Karavanke. Prva slika ob prihodu, druga pred odhodom. Ljubljanska kotlina pred njimi je bila sprva še v megli, nato se le-ta je razkadila.
Pogled izpred cerkve proti severozahodu pred odhodom s pobočji Jošta v ospredju ter Jelovico in Ratitovcem v ozadju. Julijci v ozadju večinoma skriti za Jelovico. Nad njo štrlijo najvišji vrhovi, ko je Triglav, ob njej se vidi njihov severni del.
Pogled na vrh med vračanjem nazaj s travnikov pod vrhom. Prva slika tik pod vršnim pobočjem, druga pred prihodom v gozd s ceste proti Javorniku.
Pogled s travnikom pod vrhom proti severu z gozdovi na pobočju Jošta v ospredju in zasneženim Stolom v ozadju.
Pogled na Javornik z vzhoda ob vračanju nazaj.
Travniška pobočja pod cesto med Javornikom in Pševim. Manjša cesta pelje do posameznih hiš in vikendov.
Pogled z omenjenih travnikov na jesensko obarvana prisojna pobočja vzhodno od Javornika.
Za mano je bil tako prečudovit jesenski dan in res sem vesel, da sem lahko bil deležen te prečudovite jesenske idile.
Do prihodnjič, Aljaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar