smo na vrhuncu jeseni, ko so jesenske barve najlepše. Tega smo bili prav gotovo deležno tudi minuli vikend, ko je predvsem v soboto prevladovalo sončno vreme z izjemo jutranje ali dopoldanske megle po nižinah, sončno pa je na vzhodu tudi v nedeljo. Jesenske barve so bile v najbolj pisani fazi, saj so bila drevesa po vrhu krošenj gozdov v vseh močnih barv, veliko je bilo že rjavkaste, pa rdečkaste, oranžne, rumene in pri nekaterih še tudi nekaj zelene. Nekaj več zelenja je bilo znotraj gozdov, a je bilo že prav tako tudi več pisanih odtenkov. Pri nekaterih sadnih drevesih je listje že odpadlo, nekatera pa so še bila bolj zelena, predvsem nekatera tista, ki rastejo bližje vodi ali na bolj zamočvirjenih tleh. Vendar pri teh listi pogosto kar naenkrat izgubijo zeleno barvo, porjavijo in odpadejo. Jesensko idilo so dopolnile še zasnežene gore, ki jih je pobelilo v dnevih pred tem.
Sam sem omenjeno jesensko idilo preživel v domačem hribovju. V soboto sem naredil trening z rolkami s Pševa do Planice in nato še do Javornika, od koder sem ga zaključil z vzponom na Jošt. Predvsem po tem pa sem s fotoaparatom zabeležil še nekaj jesenskih utrinkov. Dopoldne je bilo precej jasno in sončno. Po nižinah je ponoči nastala megla, ki se je zjutraj nekoliko razširila tudi na vznožja hribovja, njen nivo pa se je dvignil na cca. 600 metrov. Njen nivo nad zahodnim robom hribovja se je dopoldne občasno še nekoliko dvignil proti 650 metrom. Še nekolik višje, do okoli 700 metrov je segala nad Selško dolino, a se je tam že sredi dopoldneva razkadila, na vzhodnih pobočjih Šmohorskega hribovja čez dan, v Ljubljanski kotlini pa zgodaj popoldne. Ko sem malo po 11-ti uri prispel na Jošt je segala nekje do Naklega, a se je tam že razkajevala, tako da je zjutraj segla verjetno še nekoliko bolj proti zahodu. Tudi nad Kranjem se je razkadila razkadila do 12-te ure torej prej kot nad Sorškim poljem. Jasno je bilo zjutraj tudi nad gorami, kjer pa so se že dopoldne nabrali oblaki, a smo bili ves čas kljub vsemu deležni nekaj pogledov na zasnežene gore. V začetku popoldneva je območje Jošta nato prešlo nekaj oblakov, nato pa je bilo spet sončno. Pa poglejmo, kakšna idila me je čakala na vrhu Planice in Jošta:
Prekrasen dopoldanski pogled na Javornik in okolico v jesenski idili. Prva slika z vasjo v središču, na drugi greben hribovja pred vasjo, na tretji pa pogled na pobočja pod vasjo in Planico v ozadju. Zrak je bil nad meglo res čist.
Prihod na vrh Planice pred cerkev, pogled proti jugozahodu z Lubnikom in Starim vrhom v ozadju za drevesi.
Vrh Planice ob vračanju nazaj.
Pogled z zavite ceste v Planici, ki vodi s cerkve in zgornjega dela vasi proti središču, na središče vasi. V ozadju zasnežene Kamniške Alpe. Ta kulisa je zares prekrasna, Planica je meni ena najlepših vasi pri nas.
Pogled na planiške travnike in gozd zgoraj pod vrhom zahodno od središča vasi. Spodaj je vidna cesta, ki vodi s središča vasi naprej proti zgornjem delu in cerkvi.
Pogled na vrh Planice in čudovito kombinacijo jesenskih barv s ceste na poti proti središču vasi. Prva slika posneta višje, druga pa nižje.
Cesta z vrha Planice naredi en velik ovinek, ko se spusti po slemenu jugovzhodno od vrha in blizu zadnje hiše tam obrne nazaj pod vrh, kjer se potem usmeri do središča vasi. Tu fotografiji s tega mesta. prva v smeri navzgor mimo hiš proti vrhu, druga pa navzdol ko gre spet pod vrh in se usmeri proti središču vasi.
Pogled na cesto, ki poteka z vasi proti Čepuljam in anjše parkirišče pred vasjo. Tam tudi levo zavije cesta do sosednjega Lavtarskega vrha, desno pa na travnike pod vasjo v severovzhodni smeri.
Pogled na Lavtarski vrh med spustom na greben med Planico in Čepuljami. Pred njim vidna megla, ki se je v zadnjih izdihljajih še zadrževala nad dolino zahodno.
Ko sem se vračal domov sem šel po cesti do Javornika. Od tam sem se sprva sprehodil do travnikov pod vasjo, nato pa sem šel proti Pševu mimo travnikov pod glavno cesto in se ob prihodu v gozd, ko se pot nadaljuje proti Bitnjam, nato vrnil v Pševo. Popoldne so se postopno odprli pogledi tudi na Ljubljansko kotlino, ko so se razkadile še meglice. Poglejmo si še jesensko idilo na tamkajšnjih pobočjih Šmohorskega hribovja:
Pogled z Jošta na kamniške Alpe. Prva slika on prihodu, ko je še bilo nekaj megle na Kranjem in Naklem, druga pa kasneje, ko se je ta tam že umaknile, vztrajala pa še vzhodneje in južneje.
Pogled z Jošta na meglena vzhodna pobočja Šmohorskega hribovja ter Lubnik in Polhograjce v ozadju ob prihodu na vrh.
Čudovit jesenski dan na vrhu Jošta. Na prvi sliki kapelica, na drugi cerkev.
Pogled s severne strani vrha proti Mohorju (levo) in Jelovici (desno)
Pogled z zahodne strani vrha na Karavanke in zahodni del Ljubljanske kotline v ospredju. Tam tokrat ni bilo megle, saj se tam pojavlja redkeje. jesensko obarvana drevesa spredaj še dodajo vrednost temu pogledu.
Pogled izpod vrha z zahodne strani proti Jelovici na prvi sliki in Mohorju na drugi sliki.
Pogled izpod vrha proti Starem vrhu v ozadju.
Pogled izpod vrha proti Planici ob prihodu na prvi sliki in pred odhodom na drugi. Travniki pod vrhom v ospredju dopolnijo pogled v zares lepo kombinacijo. Pred odhodom se je nad Starim vrhom nabralo nekaj več oblakov, začeli pa so se formirati tudi nestrnjeni koprenasti oblaki nad Šmohorskim hribovjem, ki so popoldne za nekoliko popestrili nebo. Če ste pozorni lahko vidite razliko v megli levo, katere nivo se je kasneje nekoliko znižal, prav tako pa se je umaknile nekoliko stran od Čepulj in pobočij Planice.
Zelo lep pogled izpod jugozahodne strani vrha na cesto, ki mimo travnikov vodi na vrh ter Mohor in za njim Ratitovec v ozadju.
Cesta in travniki pod vrhom z osamljenim drevesom na sredi.
Pogled na vrh z zahodne strani, prva slika posneta s ceste ob prihodu na ravnejši del, druga pa pred vstopom v gozd in spustu proti Javorniku.
Pogled s travnikov po vrhom na gozdove severnih pobočij in Stol v ozadju, tokrat v oblakih. Slika posneta z mesta malo preden se cesta spusti skozi gozd proti Javorniku.
Spust po čudovitem jesenskem gozdu proti Javorniku. prva slika posneta z nekoliko višje v smeri navzdol, druga pa z nekoliko nižje v smeri navzgor. Znotraj gozda drevesa še niso bila tako rjava, a so se zelo lepo z zelenimi zlili rumeni odtenki, tako da je gozd postal svetlejši kot poleti, a drugačni barvi kot spomladi.
Pogled po cesti proti Joštu tik pred prihodom v Javornik. To je eden najbolj strmih klancev ob vzponu po cesti na Jošt.
Pogled na prelepo jesen v Šmohorskem hribovju s travnikov pod Javornikom. Na prvi sliki pogled proti Javorniku v sredi, na drugi proti Joštu, na tretji na greben zahodno od Javornika in na četrti proti Čepuljam.
Pogled s travnikov pod Javornikom še nekoliko nižje v smeri proti Javorniku, ki je skrit za pobočji v ospredju. To je res prekrasen kotiček v naravi. Sliki posneti v začetku popoldneva, ko se je nabralo nekaj koprenaste oblačnosti na nebu.
Pogled z mesta na travnikih nekoliko višje kot zgoraj na omenjeni mesto z leseno lopico na prvi sliki in proti Javorniku, nekoliko skritem v sredini, na drugi sliki.Prva slika je pogled proti jugu in gre za eno najlepših prelivanj zelo pisanih jesenskih barv, tudi sadnih dreves v ospredju, tega dneva. V ozadju se vidi, kako se je megla nad Ljubljansko kotlino že razkadila.
Pogled z začetka omenjenih travnikov proti severozahodu na sadovnjake v ospredju in Kranj skrit na sredi v ozadju.
Pgled s travnikov pod glavno cesto za Pševo v smeri proti Javorniku. Spredaj travniki z nekaj pisanimi sadnimi drevesi, zadaj pa prisojna pobočja Jošta na zahodni strani. Prva slika posneta nekoliko višje kot druga.
Pogled z istega mesta kot zgoraj ne prisojna pobočja hribovja nekoliko zahodneje, Javornik skrit v ozadju levo.
Pogled s travnikom pod Kamnolomom nad Pševom na prisojna južna pobočja Jošta in posamezne hiše na njihovem spodnjem delu. Te hiše predstavljajo zahodni konec Pševa. Eden lepših pogledov v okolici Jošta
Prihod v gozd z zgoraj omenjene lokacije po poti, ki poteka od Javornika v smeri proti Bitnjam. Zares lepo prelivanje jesenskih barv v svetlobi dneva. Zelo lepo pridejo do izraza rumeni odtenki i nekaj malega rjavkastih med zelenjem.
Pogled na središče Pševa (Zgoraj) in Ljubljansko kotlino Kranjem (spodaj) s travnikov pod kamnolomom in Gasilskim domom .Ker so to vzhodna pobočja, je bilo popoldne na njih že precej sence, središče vasi pa je bilo še obsijano s soncem
Pogled na jesensko obarvan vzhodni greben Jošta in travnike pod njim izpred spomenika pred Pševom.
V nedeljo se je dan po nižinah Ljubljanske kotline začel podobno, megleno. Vseeno pa v višjih legah ni bilo povsem jasno. Od jugozahoda so se začeli nabirati oblaki, zato je bilo severneje precej jasno, južneje pa precej oblačno. Tako je bilo že zjutraj in potem še nekaj časa dopoldne. Seveda sem se tudi ta dan odpravil ven. Napravil se kratek trening z dvema vzponoma in spustoma. Povzpel sem se od doma na Jošt, spustil v Benico, povzpel nazaj na Jošt in nato še spustil domov. Dopoldne je bilo najprej območje Jošta ravno na meji med oblaki in jasnino, tako da je bilo občasno sončno in so se prav lepo prelivale barve. prav tako smo imeli prekrasno igro sonca in sence. Tako je bilo predvsem ob prvem prihodu na Jošt. Ob drugem pa so se oblaki začeli pomikati proti severu, tako da je bilo nekoliko volj oblačno in nekoliko več sence. Dopoldne je bilo po nižinah megleno, tokrat je meglena segala nekoliko višje, do cca. 700 metrov in ležala praktično nad celotno Ljubljansko kotlino, tudi nad njenim severozahodnim koncem. Vztrajala je vse dopoldne. Nato je bilo čez dan in popoldne spremenljivo oblačno, občasno se je še pokazalo nekaj več jasnine, megla pa se je zgodaj popoldne postopno razkadila. Spodaj je še nekaj utrinkov z nedelje.
Prvi prihod na vrh v nedeljo dopoldne in pogled proti Kamniškim Alpam. Na tem delu obzorja je bilo nebo polno jasnine tako da zgleda kot da je bil dan večinoma jasen ...
...a že na tej sliki pogleda na Sorško polje in Polhograjce v ozadju postane jasno da je bilo na nebu kar nekaj oblakov. Prva slika posneta ob prvem prihodu na vrh, druga pa ob drugem. Kasneje je bilo oblakov nekoliko več, pomaknjeni pa so bili tudi bolj proti severu. Še posebej na prvi slikizares prelep pogled z igro sonca in sence nad morjem megle.
Pogled ob prvem prihodu na vrh proti severozahodu na zahodni konec Ljubljanske kotline. tam je bilo takrat prav tako še kar nekaj jasnine, je pa tokrat tudi tja segala megla.
Zares prečudovit pogled izpred vrha proti Planici na prvi sliki ob prvem prihodu na vrh. Prelivanje sončnega ospredja, senčnega ozadja in megle, ki je valovila čez nižje plasti hribovja. Na drugi sliki po drugem prihodu na vrh ob bolj oblačnem vremenu.
Pogled proti Jelovici v ozadju izpred vrha z zahodne strani ob drugem prihodu na vrh. Tokrat tudi na tej strani obzorja že več oblakov.
Tako sem minuli vikend tudi sam bil dodobra deležen idile na vrhuncu jesenskih barv. Tako nas čaka le še faza, ko drevesa v celoti dobijo zlatorjavo barvo listov, nekatera pa tudi rumenkasto ali rdečkasto in potem kmalu odpadejo. Sam to fazo letos pričakujem konec tega tedna, torej pred 1. novembrom. Zato bom tudi konec tega tedna prav gotovo še posnel kako fotografijo jesenske idile.
Do prihodnjič, Aljaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar