Pomlad tisočerih barv v Šmohorskem hribovju: Epizoda I - Faza II: Svetlo zeleni sveže olistani gozdovi in cvetoča sadna drevesa

Pozdravljeni,

V pomladnem času je najbolj živa in hkrati pisana podoba običajno v srednji fazi. Takrat so običajno gozdovi najbolj živo svetlo zeleni, na travniku pa se pojavljajo prve barve cvetnice, še posebej izstopa rumena barva regrata. Najlepše je če so takrat še hkrati na vrhuncu polnega cvetenja sadna drevesa. To se je zelo poklopilo v pomladi leta 2016 okrog 20. aprila, ponovno si oglejmo Šmohorsko hribovje.

Po začetku zelenenja aprila in nekaj sončnih dnevih po prvem aprilskem dežju je ponovno deževalo. Temu je sledil teden sončnih dni in zmerno toplih dni. Občasno je bilo tudi nekaj oblakov, tako da se ozračje ni prehitro posušilo in pretirano segrelo. Tako se je po novih padavinah in dovolj vlage zelenenje nadaljevalo, zacvetela pa so tudi sadna drevesa. Bukve so se dokončno olistale in razvile mlade liste. Ti so se že dokončno odprli, so pa še žive svetlo zelene barve. So že blizu velikosti zrelih, a tanjši. Sedaj jih čaka še nekaj tednov da se dokončno razvijejo v zrele liste s polno temno zeleno barvo. Tudi mnoga druga gozdna drevesa so začela poganjati liste. Tako je gozd dokončno ozelenel v živo svetlo zeleno pomladno bravo. V nasprotju z gozdom sadna drevesa še niso pognala listov, so pa zato polno zacvetela v vsem sijaju pomladne beline med zelenjem. Torej naslednji korak k pomladni pisanosti krajine je bil storjen. Trava na travnikih sedaj na polno raste, zacvetele pa so tudi prve cvetnice, za začetek prevladujejo rumene barve regratovih cvetov.

Če podoba krajine v prvi pomladni fazi še ni bila polno zelena in je bili rjavi odtenki še opazni, sedaj dokončno prevladuje živo zelena barva olepšana z belinami cvetov sadnih dreves. Pa si poglejmo v kakšnem sijaju nas obdaja ta čas pomladi v Šmohorskem hribovju na dan ko je prevladovalo najbolj sončno in jasno vreme. Tokrat začnimo v vasi Pševo, nadaljujmo proti Javorniku in tokrat obiščimo še vrh Jošta. Za konec pa ne pozabimo še ne nekaj utrinkov s Čepulj, Planice ter na lepote pomladnega gozda.

Ponovno začnimo na uravnavi pred vasjo Pševo. Že na tem mestu se opazi, da je gozd bolj polno živo in svetlo zelen, saj so se olistale še preostale bukve. Prav tako so zacvetela sadna drevesa. Pri travi na daleč še ni zaznati opaznih razlik, a vseeno so za manjši odtenek polnejši kontrasti.

Pa naredimo nekaj korakov pred travnate uravnave. Ko se ozremo nanje pa lahko lepo vidimo da je trava nekoliko zrasla, razcvetele pa so se tudi prve zlatice. Sadna drevesa še niso zacvetela prav vsa, a večina. So pa nekatera začela odpirati listne popke.

Še lepše vse omenjene sprememba lahko opazimo za spomenikom. Prava svetlo zelena pravljica. Tudi mnoga preostala gozdna drevesa so že pognala liste, prav tako so svetlo ozeleneli grmi.

Še posebej lepo se v belini cvetov drevesa bohotijo sedaj v sadovnjaku pred spomenikom pod cesto. Eno od njih pa je že začelo poganjati liste in je že živo zelenih odtenkov. Fotografija je popoldanska, ko je boljši kot svetlobe po pobočju navzdol, lepo pa se vidi še pogled na kotlino. Popoldne se je nad okolico razvilo nekaj oblakov, značilno za pomlad.

Na prvem travniku vzhodnega slemena Jošta pred Pševom so nekatera sadna drevesa zares v najbolj polnem  sijaju beline, druga pa so začela zeleneti.  Tudi pogled na kotlino je bolj polne temno zelene barve. Tokrat je zrak nekoliko manj čist, kar se vidi po več blede svetlobe na robu obzorja. Tudi na tem travniku je to popoldanski utrinek, saj je takrat svetloba proti kotlini najlepša.

Pogled na Pševo na pobočjih vzhodnega slemena razkriva precej bolj polno sliko živo zelene barve. Vsa gozdna drevesa so se olistala. Na strmem pobočju pred nami na spodnji sliki je med posušeno travo prejšnje sezone sedaj pognala nova in tudi ta travnata strmina je pričela zeleneti, saj mlada trava že prerašča posušeno. Podobno je tudi na prvi sliki spodaj levo. Nad gorami v ozadju desno je tokrat precej oblakov. Bolj polno zelena so tudi drevesa na robu gozda spodaj desno na drugi sliki.

Na zgornji sliki tokrat obiščemo še kamnolom na vrhu Pševa. Tudi grmovje kamnoloma, te toploljubne lokacije na pobočju Jošta, se je odelo v živo zelene barve mladih grmovnih listov. Med njimi so tudi vrbe, ki smo jih v I. fazi lahko opazovali ob robu ceste proti Javorniku in se takrat še niso olistale.  Pogled na hiše in travnike pod kamnolomom na drugi sliki rudi razkriva bolj polne odtenke zelene, rob obzorja pa je tokrat kljub temnejšim kontrastom fotografije bolj bled, saj je zrak manj čist.

Pa se spustimo na travnike pod Kamnolom. Z manjšega slemena lahko opazimo da je tokrat na nebu nekaj več kopastih oblakov, a ni kopren. Nebo je pomladno svetlo modro. Pod kamnolomom je v mozaiku mnogo različnih dreves, ki za razliko od bukev v prvi fazi še niso bila olistana, tokrat pa so ozelenela. Na južnem sleme Jošta nad kamnolomom in osrednji grebenu hribovja, ki se vleče proti Mohorju na zahodu je razlika v barvah največja. Tam je bil v prvi fazi opaznejši delež neolistanih dreves v gozdu, tokrat pa je do vrha hribovja vse olistano v živo svetlo zeleno.

Pa se podajmo skozi mozaik proti Javorniku. Tudi nekoliko višje so sadna drevesa v polnem cvetenju, nekatera manjša travniška drevesa pa so tudi ozelenela, kot ta mladi javor na sredi druge slike. Tudi breze so že olistane, kot na primer na prvi sliki desno. Med sadnimi drevesi prevladujejo različne hruške in jablane na teh travnikih. Vmes se pojavi tudi kaka češnja. Te pogosto cvetijo nekoliko prej.

Skupinica cvetoče belih sadnih dreves v dveh različnih utrinkih. Na prvem so center pozornosti, na drugem pa sem mednje postavi ozelenel olistan mladi lepotec, mlada lipa. Ta skupinica daje povsem drugačno podobo kot dober teden pred tem. Smreke v ozadju manj izstopajo, saj je med njimi že več zelenja. Med sadnimi drevesi se pojavljajo tudi divje češnje in slive.

Dva nova utrinka pomladnega zelenja. Pod glavno cesto med Pševom in Javornikom se pod vrbami na vrhu travnika nahaja čebelnjak. Tudi na travniku je to meja med hišami, ki spadajo pod Pševo oz. Javornik. Na prvi sliki si zdaj nekaj malih travniških lepotcev (na tem mestu javor in dve lipi) oglejmo še od zgoraj, ko svetlo zelene pomladne barve ujemamo pod pravokotnim kotom sončne svetlobe in je v ozadju že nekaj svetline. Pogled proti Planici čez gozdove pod vasmi tokrat opravimo s ter točke. Gozdovi pod Javornikom  so vrstno bolj pestri kot v okolici. V prejšnji fazi je bilo veliko rjavih odtenkov vmes, saj so ozelenele le bukve, sedaj pa prevladujejo svetlozeleni in seveda smrekovi, gozd je v celoti olistan.

Nekaj rjavih odtenkov pa je vseeno še opaziti v okolici vasi Javornik. Niso še vsa drevesa olistana ali zacvetela. Vseeno se pozna nekaj višinske razlike. Tudi samo 50 do 100 metrov razlike lahko pomeni da smo prečili ravno neko mejo, ko se vse dogajanje odvija nekaj dni kasneje. Seveda pa je pomembna tudi lokacija in mikroklima. Travniki pred Javornikom so tokrat bogati z živo rumeno barvo cvetočih zlatic in regrata. V ozadju je na nebu ker kak manjši oblak.

Tudi v zahodnih sadovnjakih pod Javornikom je slika podobna. Očitno se zahodneje, ko se teren nekoliko dvigne, res vse odvija nekaj dni kasneje. Cvetenje sadnih dreves se je sicer začelo, a še ni povsem na vrhuncu. Najbolj cveti med njimi tisto, ki je cvetovi odprlo že v prvi fazi. Gozdovi nad sadovnjakom so sicer nekoliko bolj polnih svetlo zelenih odtenkov, as še vedno se na vrhu grebena pojavi nekaj rjavkastih neolistanih osebkov.

Tudi pogledi proti Čepuljam in Planici s travnate kupole razkrivajo več polnejšega svetlega zelenja in večino belo cvetočih sadnih dreves. A predvsem v zgornjem pasu se če pojavljajo kaki goli osebki. Travniki so dobili precej več rumenega pridiha, a na tem mestu zlatice in regrat cvetijo zelo neenakomerno in v skupkih. To je najbolj pogosta razporeditev osebkov v naravi, pa tudi travnata osnova je na teh travnikih zelo raznolika, najbrž posledica različne strukture in debeline prsti ter različnih naklonov. Kopastih oblakov je že nekaj več, a so večinoma na hribi v ozadju na jugozahodu.

Pogledi na Javornik in Jošt s kupole razkrivajo na prvi pogled manj razlik v primerjavi s prvo fazo. A vseeno je sedaj celoten greben v polnem zelenju temnih odtenkov iglavcev in svetlih listavcev. Goli so predvsem še sadovnjaki spodaj. To je deloma osojna oziroma senčna lokacija za kupolo. Morda je to eden od razlogov da se ta sadovnjak tudi nekoliko nižje še ni dobro razcvetel. A drevesa vsaj odpirajo popke. Nad pobočji so se pojavili prvi kopasti oblaki.

Na spodnjih travnikih pod kupolo pa so sadovnjaki ponovno v polnem cvetenju. Le kakih dobrih 50 m niže od vasi ali pa prisojna stran kupole v primerjavi s sadovnjakom za njo in razlika je očitna. Živo zelena magija s pogledom proti soncu je sedaj obogatena z belino cvetočih dreves in rumenimi odtenki zlatic in regrata na travniku.

Spodaj na spodnjem travniku pri hišici čarobni pogled proti soncu ne kaže bistvene razlike, saj je že pred dobrim tednom cvetelo nekaj zlatic. Vseeno je nekaj več osebkov cvetočih, sta pa dve sadni drevesi ob robu gozda zacveteli. Belina obzorja je tokrat nekoliko izrazitejša. Pogled po hribu navzgor pa je očitno drugačen s polno rumenenja zlatic in regrata in polno cvetočimi sadnimi drevesi. Grmovje ob robu gozda je sedaj ozelenelo. Kostanji pa so še vedno goli in ko eni zadnjih dreves čakajo na olistanje v prihodnjih dneh.

Tokrat se podajmo še na vrh Jošta. Ob cesti skozi gozd se na enem od ovinkov odpre takle fantastičen razgled. Tokrat nam ponudi zares idilične kombinacije različnih odtenkov zelene barve od najbolj svetlo do najbolj temno zelenih. Obzorje pa se blešči v siju sončne svetlobe, saj zrak ni povsem čist.

Gozd, skozi katerega vodi cesta na Jošt. Tokrat je odet v polno svetlo zeleno barvo svežih listov. A ta zgornji pas ozeleni na polno lahko tudi kak teden kasneje kot vznožje hriba. Lahko pa se poganjanje listov začne istočasno, a tudi takrat običajno drevesa za razvoj mladih svetlozelenih listov potrebujejo kak dan več, včasih tudi več dni. Vse je odvisno ali je več sonca in dostopne vode ali pa je le-ta v pomanjkanju. Med drevesi pojavijo tudi manjše vrzeli, med bukvami pa je nekaj smrek.

Ko prispemo na vrh Jošta nas razvaja s čudovito živo zeleno in temno zelen kombinacijo barv v siju svetlomodrega pomladnega neba. Drevesna sestava je pestra, več je tudi iglavcev med listavci. Na severni strani dreves so še vedno izrazite sence, pa čeprav ne več tako dolge kot pozimi.

Vršna gmota Jošta. Dom skrit za smrekami na vrhu. Pod njimi grmovje nekaj vrb, ki pa na vrhu hriba še niso ozelenele. Povsem na vrhu hriba je narav vsaj delno še v prvi fazi oziroma še ni v celoti prišla v drugo fazo tako kot v večini hribovja. to je seveda opazno tudi po travnikih, kjer je bolj malo cvetlic oziroma so šele dodobra zacvetele. Tudi poleti tu zgoraj trava ne zraste tako visoko kot na pobočjih pod vasmi, predvsem pa je ob prvi košnji nižja.

Pogledi z zahodne strani Jošta. Čudoviti razgledi v svežem zelenju mlade trave, živa zelena breza in dva borovca pred nami, v ozadju pa Jelovica, nad katero se nabirajo kopasti oblaki. Na zgornji sliki pred Jelovico Mohor. Odtenki gozda tako svetlo kot temno zeleni, saj je zgoraj mešani gozd. Gore v ozadju so slabo vidne, saj zrak ni povsem čist. Pa naredimo še malo kroga čez vrh.

Krekov dom v objemu svetlo zelenih pomladnih macesnov na vrhu Jošta za cerkvijo. Na Joštu je poleg glavnega doma še omenjeni, Finžgarjev dom (tam je nekaj časa domoval tudi Fran Saleški Finžgar) in taborniški dom. Slednji se nahaja na vzhodni strani hriba v gozdu malo pod vrhom.

Ko obhodimo cerkev in se vrnemo na zahodno stran, se ozrimo še proti jugozahodu. V živem pomladnem zelenju mladih travnikov se bleščijo v svetlini neba preostali vrhovi Šmohorskega hribovja. Krasi jih pomladno prelivanje svetlo in temno zelene barve mešanega gozda. Na zgornji sliki za travnikom po Joštom levo Špičasti hrib in desno Mohor, na spodnji sliki pa Planica in lavtarski vrh. V ozadju med Lavtarskim vrhom in Špičastim hribom Loški Triglav – Stari vrh že nekoliko zamegljen.

Pomladna magija svetlozelenega gozda pod vrhom Jošta na poti proti kamnolomu. S pogledom navzdol na zgornji sliki dobimo temnejše kontraste zelene, če pa se ozremo navzgor kot na zgornji sliki, pa pridejo do izraza živi svetlo zeleni kontrasti. Sonce čez dan sije s strani pod kotom, nekoliko bolj proti soncu smo usmerjeni med spustom. Jugovzhodno pobočje sonce obsije direktno zjutraj.

Pri Čepuljah je podobna krajine precej drugačna kot v prvi fazi. Travniki so polni rumene barve zlatic in regrata. Vrh in okolica Špičastega hriba je v celoti ozelenel, pred tednom so bile olistane zgolj bukve. Premoč iglavcev sedaj tam ni več tako očitna. Prav tako se je v žive barve zelene odel gozdni rob pred travnikom. Na drugi sliki je za raznolikimi cvetočimi, olistanimi ali golimi grmi zgornji konec Čepulj, nad njim pa vršni greben hribovja, prav tako odet v živo zeleno.

Veliko več polnega zelenja in nekaj rumenih pik na travniku nam ponuja tudi pogled proti Strmici in Škofjeloškim hribom v  ozadju. Nad slednjimi je čez dan nastalo kar precej kopastih oblakov. Proti zahodu so višji hribi zato je zeleni nekaj dni kasneje in je šele tokrat zares živo. Pogled na Sorško polje spodaj je podoben, je pa opazno nekaj več pisanosti na travniku, tokrat tudi nekaj modrih odtenkov spominčic. Nekaj sadnih dreves je zacvetelo, olistali so se tudi gozdni robovi, kjer je vrstna sestava najbolj pestra in je najmanj bukev, tudi mejice sedaj zelenijo.

Idilična domačija pod Lavtarskim vrhom je sedaj odeta v belino cvetočih sadnih dreves, gozdni rob za njimi pas je dokončno razvil mlade liste. Zrak je tokrat manj čist, gore v ozadju so slabše vidne, nad njimi pa je nekaj več oblakov. Na spodnji sliki pogled proti Planici. V teh gozdovih pa prevladujejo iglavci, sadna drevesa pred njimi pa so v zgornjem pasu hribovja v osoji kot je ta ravno začela cveteti. Tudi travniki v okolici domačije še niso prav pisani.

 

Za konec se podajmo še v magijo bukovega gozda pod Pševom. Listi so se sedaj povsem odprli, le še dozoreti morajo. Zato prepuščajo manj svetlobe, več je sence in še bolj do izraza pride živa svetlozelena pomladna barva. Tokrat so tudi kontrasti na fotografijah nekoliko svetlejši, da poudarijo to barvo. Prva slika je jutranja s soncem od zadaj navzgor po pobočju. Preostali dve sta nastali čez dan. Sta pokončna in ležeča z istega mesta, pokončna ima nekoliko temnejše kontraste, spodnja pa je zares živo zelena, je pa malo zabrisana modrina neba med krošnjami.

Še malo nižje po pobočju navzdol ujemimo še nekaj čudovitih utrinkov med zelenjem. Sončni žarki lepo polnijo svetlobne lise v senci zelenja. Sedaj so le te manjše in bolj razpršene, ko listi zorijo. Kontrasti pravokotno na sonce ponovno nekoliko svetlejši, da poudarijo svetlo zelenje. Nekaj svetle modrine neba je tudi opaziti med krošnjami druge slike.

Nikar ne pozabimo pogledati tudi med krošnje v različne odtenke zelene bodisi s soncem obsijanih listov ali njihove senčne strani od spodaj. Vrzeli med krošnjami zapolni svetla modrina neba v siju sončne svetlobe sredi dneva.

Obrnimo se še po pobočju navzgor, kot na prvi sliki, ali proti soncu kot na drugi sliki. Pravokotno na sonce so kontrasti debel opazno svetlejši, kot proti soncu, prav tako kontrasti zelenja. Razlog je da pravokotno na sonce gledamo na rov osvetljenih strani dreves, proti soncu pa na senčno stran dreves …

… a tudi fotoaparat sam nam ponudi možnost da spremenimo kontraste in zadnja pokončna slika je posneta z enakega mesta kot zgornja od prejšnjih dveh. Po pobočju navzgor se zares lepo vidi, kako so listi bukev polnejši kot v prvi fazi, saj so se dokončno odprli. A ker še niso dozoreli ohranjajo svetlo zeleno barvo. Ko bodo dozoreli, bodo nekoliko debelejši in kontrasti bodo bistveno temnejši, saj bodo barvila bolj polna.

V drugi pomladanski fazi smo bili v Šmohorskem hribovju torej deležnih zares prave živo zelen pravljice pomladi. A zelenenja še ni konec. Sadna drevesa se morajo še olistati, pa tudi kaki kostanji in grmi. Prav tako bodo listi gozdnih dreves zoreli naprej. To pa še ni vse. To sezono je pomlad postregla s še enim presenečenjem konec aprila. Več o tem pa v zadnji fazi prve sezone posneti v začetku maja.

Do prihodnjič, Aljaž